Kratke zgodbe o skoraj vsem

o zvezdah, genih in atomih

S PLATNIC


Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele začenjalo daniti, je mladi mož Évariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti artilerijskemu častniku z imenom Pescheux d’Herbinville. Šlo je za klasični dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo čast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka mademoiselle Stéphanie Félice Poterine du Motel.


Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Évariste. Krogla ga je zadela v trebuh, mu predrla črevesje in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje. Že pred usodnim majskim jutrom je Galois dobro vedel, da privolitev v dvoboj zanj skoraj gotovo pomeni tudi smrtno obsodbo. Bil je namreč izvrsten matematik, a orožja ni bil tako vešč kot njegov izzivalec vojak d’Herbinville. Zato je vso noč pred dvobojem prebedel in poskušal na papir spraviti čim več matematičnih idej, ki jih je imel izdelane v glavi, a mu jih še ni uspelo zapisati. Vsi vemo, da smo ponavadi veliko bolj produktivni, če nas preganja rok za oddajo, kot če imamo še obilico časa. A povsem drugače je, če imaš le dvajset let, v glavi vidiš rešitve nekaterih matematičnih problemov, za katere veš, da jih ne pozna še nihče drug, zjutraj pa te čaka dvoboj, ki ga boš skoraj gotovo izgubil.



PREDGOVOR


Kaj je pravzaprav znanstveno novinarstvo? Preprost odgovor, da gre za pisanje ali govorjenje o znanosti v medijih, sicer pokrije številna, vendar dejansko zelo različna poročila, kjer znanost nastopa kot referenčno področje. Od novice na zadnji strani brezplačnika, kako so »znanstveniki dokončno potrdil, da zeleni čaj pomaga pri hujšanju,« do eseja o črnih luknjah v časnikovi sobotni prilogi.

Zato je znanstveno novinarstvo smiselno ločiti od le poročanja (bolj ali manj avtentičnega ali senzacionalističnega) o znanosti. Razliko si predstavljamo podobno kot razliko med reporterskim delom, ki novico sestavi iz opisa in razlage dogodkov na terenu, in sledenjem ter razporejanjem agencijskih novic. Res je, da se ločnica med obojim v pospešenem svetu modernih medijev in blogosfere kaže kot zabrisana, a ni zato nič manj ključna za ohranitev avtoritete novinarskega jezika.


To nas vodi do naslednjega vprašanja: kdo je lahko znanstveni novinar? Kaj ga kvalificira, da lahko o kompleksni pokrajini znanosti piše suvereno, kar pomeni, da vsaj načelno razume dogodke »na terenu« po katerem se giba in o katerem poroča manj poučenemu občinstvu? Verjetno nobena resna agencija za nalogo vojnega poročevalca ne bo izbrala človeka iz recimo kulturne redakcije, ki ne govori jezika konfliktnega območja in se ne znajde v težavnih razmerah, ki tam vladajo …


Za resno znanstveno novinarstvo je nujno, da se novinar v znanost znajde, povedano naravnost, v določenem smislu mora biti znanstveni novinar sam znanstvenik. Če se zdi ta zahteva preveč ekskluzivna (a spomnimo se, da je večina avtorjev res prelomnih »pop-znanstvenih« besedil aktivnih znanstvenih raziskovalcev – Gould, Dawkins, Greene, če omenimo le tri iz področja naravoslovja), jo natančneje opredelimo.


Znanstveni novinar mora poznati metodologijo raziskovanja in jezik znanosti, to je, način, kako znanost pride do svojih trditev in v kakšnem kontekstu so veljavne (spomnimo se le nedavne zabavne epizode o proizvodnji črnih lukenj v CERNu); vedeti mora, kaj je znanstvena skupnost in znati ločevati tiste, ki so v resnici njeni člani od tistih, ki le fingirajo znanstveni diskurz (o kvazi-znanstvenikih, ki pa so deležni velike pozornosti in mediji njihove trditve hkrati obravnavajo v istem košu s komentarji »pravih« znanstvenikov, lahko berete tudi na straneh naše revije …); poznati mora zgodovino znanosti in njenih oblik. Tako se znanost ne kaže kot ezoterična sekta, ki izreka svoje čudne trditve, v katere ni spodobno dvomiti, ampak kot živ pojav, družbeni in kulturni moment človeštva.


Bralec, ki o znanosti ni prav nič poučen, včasih težko ločuje znanstveno novinarstvo, ki ustreza vsem tem pogojem, od množice pisanja in pisarjenja o znanosti. Prav tako so redki takšni avtorji. Zato je morda naloga znanstvene skupnosti, da sama opravi določeno »uredniško delo« in poskrbi za kriterije. Takšno nalogo si zastavlja skupina Kvarkadabra, in takšen avtor je brez dvoma Sašo Dolenc.


Luka Omladič

KAZALO 


MOŽGANI

Zakaj boste prebrali to knjigo? 13

Človek brez spomina 18

Mož, ki ni znal pozabljati 23

Libetovi eksperimenti 28

Znanost in umetnost iluzije 33

Luciferjev efekt 38

Psihofizika omake za špagete 43

Dojenčki med Kantom in mehkužci 48

Smo ljudje res racionalna bitja? 53

Zdravilna moč mišljenja 58

Magneti, demoni in domišljija 63

Čeprav ve, kaj je prav, se vseeno napačno odloči 69

Preveč varno je lahko nevarno 75

Vidi, čeprav je slepa 80


TELESA

Morilska gripa 87

Ko se celica »zatipka« 93

Simfonija življenja 96

Obstaja gen za jezik? 101

Ljudožerci, nespečnost in nore krave 106

Bi želeli prebrati lastni genom? 112

Raziskovanje prebave skozi luknjo v trebuhu 117

Zakaj jemo sladico na koncu? 122

Mož, ki ima kri ženskega spola 127

Ko izbruhne neznana nova bolezen 132

Usoda, zapisana v genih 138

Skrivnost čira na želodcu 143


STROJI

Mehanizem iz Antikitere 149

Arhimedov kodeks 154

Iskanje popolnega stroja 160

Nebeška artilerija in heretični drog 165

London v času kolere 170

Vojna slik 174


ŠTEVILA

Matematična melodrama 181

Kaj je naključnost? 184

Mož, ki je preštel neskončnost 189

»Nisem vešč linearnega govorjenja« 194

Je poroka matematična operacija? 198

Genij, ki ni obstajal 203

Puščavnik s Pirenejev 206

»Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet« 209

Ko nas občutek za verjetnost zavede 213

Matematični zaplet na švedskem dvoru 218


GENI

Koruza, biotehnologija, znanost in dolarji 225

S statistiko nad revščino in bolezni 230

Krvavi kavčuk iz srca teme 235

Sebični geni in Adamova zmota 240

Biotehnološka prihodnost človeštva 245

Bioumetnik, bioznanstvenik ali bioterorist? 251

S teorijo iger nad doping 256

Smo res lastniki svojih teles? 261

Politična ekonomija znanosti 267

Raziskovanje nenavadnih vzročnih povezav 274

(Ne)enakopravnost žensk v znanosti 280


OKOLJE

Od amebe do žirafe: enciklopedija življenja 287

Prihodnost poljedelstva 292

S kom vse si delimo planet? 297

Carl von Linné in poroke rastlin 301

Znamo napovedati preteklost? 306

Kakšen bi bil svet brez ljudi 311

Znanost na Everestu 316


VESOLJE

Koliko je star čas? 323

Kako je nastal veliki pok? 328

Vesolje kot kvantni računalnik 333

Snemanje trkov na protonski avtocesti 338

Kako se rojevajo črne luknje? 343

Duhovnik, ki je iznašel teorijo velikega poka 348

Kaj je iztrebilo dinozavre? 353


LJUDJE

Keplerjeva čarovnica 361

Prvi fizik ali zadnji čarovnik? 364

Paracelsus »Luther medicine« 367

Filozof pomaga znanstveniku do Nobelove nagrade 372

Kako razmišljajo geniji: Richard P. Feynman 375

Potapljač, ki bo vrtal Jupitrovo luno 381

Lovec na gene 386

Medicinski Sherlock Holmes 391

Einsteinovi možgani in Galilejev prst 396

Einsteinov prijatelj terorist 401

Družbena koristnost piratov 406

»Vaš čas je omejen« 410

View Details
Add To Cart
Sold Out