Darwinova nevarna ideja

in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah

SKRIVNOST NASMEŠKA MONE LIZE


Razvpita Leonardova slika Mone Lize, ki je vrsto let visela tudi v Napoleonovi spalnici, je slavna predvsem zaradi skrivnostnega nasmeška, ki nam vsakokrat, ko jo pogledamo, pove kaj drugega. V čem je skrivnost? Objavljene so bile najrazličnejše znanstvene študije uglednih raziskovalcev človeškega zaznavanja, ki so se spraševale, kaj je tako mikavnega v nasmešku slavnega portreta. Predlagali so najrazličnejše hipoteze od vpliva perifernega vida do šuma v človeškem vizualnem čutnem sistemu.


Seveda so razlogi za skrivnostno učinkovanje Leonardove genialne stvaritve večplastni. A najbolj prepričljiva je razlaga, da je Leonardo iznašel novo tehniko slikanja, imenovano »sfumato« – zameglitev. Nasmeh portretiranke je malce zameglil. Ni ga naslikal jasno in razločno, ampak ga je le nakazal in ne povsem dodelal. In to namenoma. Gledalec tako sam iz čutnih vtisov, ki jih dobi s slike, sestavi miselno podobo, ta slika pa je dosti bolj realistična, kot če bi Leonardo povsem natančno izrisal vsak delec nasmeha.


Podobno kot za slikarstvo velja tudi za poljudno pisanje o znanosti. Da je učinek pri gledalcih oziroma bralcih prepričljiv, je treba uporabiti tehniko »sfumato«. Čeprav se morda zdi, da so dolgi uvodi, analogije, anekdote in drugi stilni vložki zgolj dodatna navlaka, ki je za samo razumevanje »znanosti« v sestavku nepomembna, to ne velja za poljudno pisanje.


Pred leti ko sem bil še študent fizike, nam je prof. Blinc na seminarju večkrat zaupal tudi kakšno zanimivo življenjsko modrost. Najbolj se mi je v spomin vtisnila misel, ki jo povzemam po spominu: »Dober znanstvenik mora znati svoje raziskovalno delo predstaviti v nekaj stavkih na način, da dobi sogovornik občutek, da ga razume. Pravi raziskovalec mora imeti vedno pripravljeno prispodobo za opis svojih raziskav, ki je sogovorniku domača, pa naj bo to osemletni vnuk, radovedna babica, minister za znanost ali stara teta s kmetov.«


Ideja, na kateri temelji knjiga, je preprosta. Sodobna znanost ni nerazumljiva veščina, ki jo lahko dojamejo samo posebej posvečeni, potem ko so dolga leta prebili v predavalnicah, med knjigami in v laboratorijih. Tudi najbolj nenavadne sodobne teorije lahko vsaj v osnovi razume vsakdo, če je le dovolj radoveden in so mu dognanja znanosti predstavljena s pomočjo dobrih prispodob, analogij in zanimivih zgodb.


KAZALO


VESOLJE BREZ ROBA

Fotografije otroškega vesolja 17

Multiverzum 21

Temna snov in temna energija v vesolju 26

Črne luknje in informacijski paradoks 31

Knjiga, s katero je Galileo ukinil nebo 37


OSAMLJENI PLANET

Globalno mračenje 47

Hipoteza o Gaji 52

Zemlja kot snežena kepa 57

Neprijetna resnica o usodi planeta 62

Podarjeni košček časa 67


NARAVNA IN UMETNA ŽIVA BITJA

Nič več banan?! 75

Ruski Indiana Jones 80

Kdo si lahko lasti življenje? 85

Črna smrt 90

Malarija 95

Z internetom nad nevarne bolezni 100


GOVOREČA ŽIVAL

Opazovanje rojstva novega jezika 107

Tretji spol? 112

Bioetika spočetja 118

Genografija 124

Darwinova nevarna ideja 130

Dešifriranje Da Vincijeve šifre 135

Kargo kult znanost 141

Eni več kot drugi 146

Svet enakih možnosti 151

Religija kot naravni pojav? 156


KAJ SANJAJO STROJI?

Wikipedija 163

Kako naj vem, da nisi robot? 168

Ljudje v službi robotov 173

Boj za internet! 178

Znanost »do nazga!« 183

Z idejami proti revščini 187


STVAR, KI MISLI

Skrivnosti delovanja možganov 195

Zrcalni nevroni 201

Brainman 206

Organ za proizvodnjo sreče 211

Kemija romantične ljubezni 216

Avtistka, ki zna misliti kot živali 221


MOLEKULE ŽIVLJENJA

Celični policisti 229

Posmrtno življenje Henriette Lacks 234

Imajo geni spomin? 239

Eritropoetin – zgodba o 2550 litrih urina v prahu 245

Kako je deskar dobil Nobelovo nagrado 250


ČUDNI DELCI

Kaj nam sporočajo kvanti? 257

Delec, ki so mu odvzeli brezčasnost in mu našli maso 262

Nedoločenost 267

Znanstveniki na počitnicah 272

Kaj je najnevarnejša znanstvena ideja danes? 277


View Details
Add To Cart
Sold Out